Luke 9

Iesuu au esemu tuelo (12) hanavenu.

(Matiu 10.5-15; Maka 6.7-13)

1Vani mole Iesuu au esemu tuelo (12) hohavege abu lohoale igaetoasege au munanae toela nunuveveve vuvune ovei vavahanitebia hoesegeveveve vuvune keta ovenu. 2Isime hanavei loui avoe, “Talive ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto ke loui ata haivei vavahaniamale kebia hoesegeveve.” 3Isi tota loui avoe, “La tiliege lainaho onobehame malelive. Mesoho bedoea, mogamoga, lovi, moni, dabae ogo lainaho bae kateale malelive. 4La o moleve tiliege ata moleu la malevei o hatuevege avuluvuta ovemo uve. Ilive la tiho valiege bae o ke halevai teve. 5Isito ata degomoleau laheho isiviholisi la malevei o hatueveholige o ke halevai anakaeabemo la veloe gogea sesilahave. Ige abuna la vaveve ke elehai kemo huhuai kosea, ‘Dilavana no aiogevei.’” 6Kateai hoto ke lougeto esemuiabeau halevai tialeau o igaegaela ata haivei tilu. Tiale hotoe dua loui ata haivei vavahanite kebia hoesegevema.

Elodiu Iesu vavevemo daudauanu.

(Matiu 14.1-12; Maka 6.14-29)

7Kateimalela Galilie kosive baluga Elodiu Iesu vaveve ke bahata evisi dolodoloanu. Kosealemo ata degomoleau loui avoe, “Mesoho ata babatisogevemale Dioniu hatiale keike tota hovelahanu.” 8Isege degomoleau loui avoe, “Mesoho Ilaidiau hovelahanu.” Isege degomoleau loui avoe, “Mesoho subuta beloveta moleu hovelahanu.” 9Isito Elodiu loui avoe, “Di louge abu Dioni eno etulelu. Isito ata ole igaeike vaveve ko vama.” Isi katealemo vani baita isiviai ata ke elehai.

Valava ada mole isi huena abuita

(Matiu 14.13-21; Maka 6.30-44; Dioni 6.1-14)

10Iesu abostoloeau hoidevei lohoale abu vamale ke bahata loui Iesu namihalu. Ige Iesuu kebia holoevege abu unahaeau o mole Betesaidae tilu. 11Keve tisege ata moagau ke evisi ehovei tilu. Ehovege Iesuu itumuholisito kebia hoesegevei ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto ke loui haivei vavahanitebia hoesegevenu.

12Iniale vau dobasege Iesu esemu tuelo (12) keau lohoale Iesu namihai avoe, “Ata kobia iovege abu tai. Loviu uvesite matamaike ko. Iale abu talive bulue lovi malei abu oe ladevei.” 13Kateai louge Iesuu namigevei loui avoe, “La biaeau lovi ovege abu isi.” Ige abu namihai avoe, “Noeau valava ada mole isi huena abuita unahahameike ko. Iale a huhuige noeabuna oleve kateai lovi moaga ata kobiaho malei.” 14Kosealemoike abu hoto ke loulu. Malaha bahata keve uale keau moagataho vai taoseni (5,000). Ige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Bahata namigevege abu vivti (50) vivtiai uguiavoi tai.” 15Ige esemuiabeau ke nahate loui ata namigevege ataeau ugulelevai lotilu. 16Ige Iesuu valava ada mole isi huena abuita nehe ke malei otogoe niai ke hoesehavoi vakoinata malei au esemu ovege abu malei ata kebia igaegaeai ovei lotilu. 17Ige ata ke bahataeau lovi ige uniabeau hanilahalu. Ige Iesu esemuiau lovie sigu ke iuhai malei basiketi tuelomo (12) udage ililoholu.

Iesuu avoe, “Dau ole.”

(Matiu 16.13-19; Maka 8.27-29)

18Vani mole Iesu ahuvela Dilava imihasege esemuiabeau avue lohoge au abuho loui avoe, “Ataeau huhuige dau ole.” 19Ige abu loui avoe, “Ata degomoleau a mai loui avoe, ‘Ata babatisogevemale Dioni keike ke.’ Isege degomoleau a mai loui avoe, ‘Ilaidiaike ke.’ Isege degomoleau a mai loui avoe, ‘Subuta beloveta moleu hatiale munanave keike ke.’” 20Ige Iesuu loui avoe, “Isege laeau huhuige dau ole.” Ige Bitau avuho loui avoe, “A keu Keliso. Dilavau a hanavoale ke ailike.”

Iesuu au hativeve deiada lounu.

(Matiu 16.20-28; Maka 8.30-9.1)

21Kateai louge Iesuu isuta namigevei avoe, “Lainaho bae ke loui ata namigevelive. 22Atae Esena bae vatetumu baluga malei. Oe kosive, dubu nalimale kosive baluga isi Diue menaka loui haivemale ata keabuna bae kabebihavoi hamage auna hatisito vanie ni abuita igaetaeau uoholisege auna tota hovelahai.”

23Iesuu namigevei avoe, “La oleu daiti tiho vaniege au lako au isivi va halei au vatehani maleveve ke huhu haleito vani bahata di ehomagei. 24Iale olena au ebika unaha huhuaniege au bae ukolikoli malivebene. Isito olena au ebika huhuholisito di ivimo vatehani malei hatiniege auna ukolikoli mai. 25Isi olena vatae onobenobemo kunaite holisito Dilavaemo au uvu mamoholisito hatiniege auna oleve kateai ukolikoli mai. 26Isime oleuoleu di mati vai di hoto ke louliho isiviholige dana bae di lohomale kela di atagamo, di Mamae atagamo, anelu tumute atagamo lohoniege data ata kebia matigevei. 27Iale seleveta di la namigevege evive. La degomoleau kove uale keau bae haluvilivebene. Isito ataeau Dilava adae vuvunemo uveve ke elehaito bae haluvisi.

Mosese isi Ilaidia

(Matiu 17.1-8; Maka 9.2-8)

28Iesuu kateale louito bula igaeu uoholige au Bita, Dioni, isi Diemisi kebia holoevei abuhi tana mole balugae guliguliho tilu. 29Keve tiale guliguliasege Iesu ni keu nimoleanu. Ige ogoveu tae seleveanu. 30Ige ihunivesite Moseseu Ilaidiati avuluvuta hotohotoima. 31Keau lohoale vavaeabe keu levolevoai ua. Keau Iesuluvuta au Dielusalemae hativeve hoto ke louma. Isi avoe, “A hativeve keu Dilava isivilike.” 32Kateisege Bita isi haokuvuiabe keau ladeveale hovedevei Iesu ataga elehage malaha mole abuitaeau avuluvuta lavisi ua. 33Iniale malaha abuita keau Iesu halevai tisege Bitau Iesu namihai avoe, “Kosive, hoeseike no vai kove loholu. Iale noeabuna la nenita oe ese abuita igaeta houevei. Ilive elike moleu ahoe. Moleu Moseseho. Isege moleu Ilaidiaho.” Keu hoto ke louito luleleholinu. 34Kateai lousege goeu dobai lohoale bamuevege Iesu esemuiau vabulahalu. 35Ige goe kemo hoto moleu lohoale loui avoe, “Di moike ke. Dailike ke ebagemanu. Iale hotove evive.” 36Hoto keu kateai uoholige Iesu igaeu lamisi ua. Ige Iesu esemuiau vani moaga abu elehale ke loui ata namigeveholilu.

Iesuu munanae toela nunuvanu.

(Matiu 17.14-18; Maka 9.14-27)

37Vavita abu tana ke halevai lohosege ata moagatahoeau Iesuluvuta belehovolu. 38Ige ata moagataho kebia vigomo malaha mole igaeu hovelahai baita Iesu hohavoi avoe, “No haivemale ata, di di mo igae mai lohoge elehanela. 39Vani igaegae munanae toelana avuemo lohosege auna dobai kekoai teteisege aivemo sabavena hahosihovogei. Vani moaga munanae toela kena kateai di mo ko aiohavogei. 40Ige di a esemu kebia namigevege abu di mo hoesehavoveve keu abuemo anekianu.” 41Kateai louge Iesuu abuho loui avoe, “La uvu keau tolobe nimolealemoike la evieviholilu. Iale la huhuige dana vali vani moaga lahehi ui laheho loviai.” Kateai abuho louito malaha ke namihai avoe, “A mo mai kove loho.” 42Ige au mo mai lohosege munanae toelau move aiohavoge moveu dobai vatamo tobilakanu. Ige niveu vealuvilu. Kateisege Iesuu munanae toela iomai mo ke hoesehavoge au dua vanu. Ige Iesuu mai mamave ominu. 43Ige ata bahataeau Dilava vuvune ke elehai vikolahalu. Isime Iesuu onolenole vamale ke huhulahai Iesu hoesehavoma.

Iesuu tota au hativeve lounu.

(Matiu 17.22-23; Maka 9.30-32)

44Iesuu tota au esemuho loui avoe, “Di aike hoto ko louge evive. Ataeabuna Atae Ese mai ata degomole ovege abuna hamage hatai.” 45Kateigeto Iesu esemuiau hoto ke evisito Dilavau huhuihuhuiabe bamualemo ke ihu hilokaholilu. Abu isiviai Iesu belahai. Isito vabulahalemo belahaholilu.

Olena kosive holisi.

(Matiu 18.1-5; Maka 9.33-40)

46Iniale abu mole belagevei avoe, “Iesuna nahiemo ole ebagemage auna kosive baluga holisi.” 47Kateisege Iesuu huhuihuhuiabe hilokaime ese mole ese mai lohoale au vavamo mamonu. 48Isi abuho loui avoe, “Olena di ivimo ese ko nahate mai o hatui hoesehavoniege daike au ke hoesehavonu. Isi Dilavau di hanavoale keta hoesehavonu. Iale la oleu au ebika etolemai eseese vaveve nahate vale kena bae kosive baluga holisi.”

49Ige Dioniu loui avoe, “No kosive, no malaha mole elehasege keu a ivimo munanae toela nunuvema. Ige no namihai kosea, ‘Halenela.’ Kosealemo keu a esemu holioholinu.” 50Ige Iesuu abuho loui avoe, “Lainaho kelualive. Ata oleu kateale vale keu nahie aiogeveholisito nahie tedaeveike au ke vama.”

Samalia ataeau Iesuho isiviholilu.

51Iesuu ehue tiveve vani keu vuguvuguanu. Ige au tiveve ke huhuaito halei Dielusalemae tinu. 52Isi au esemu degomole hanavege abu ulila tiale Samalia ata namigevege abu Iesu hoesehavoho bevuai hemei uliho. 53Isito o ke biaeau isiviholilu Iesuu loholive abuhi uliho. Kosealemo abu hilokage Iesu keu Dielusalemae tima. 54Kateige Diemisi isi Dioni keau ke evisi Iesu namihai avoe, “Kosive, ana isiviage no Dilava imihage au vene hanavoge otogomo dobai lohoi ata kebia aiogevei.” 55Kateai louge Iesuu hoilahai keluevei namigevei avoe, “Lainaho kateale valive.” 56Kateai louito abuhi halevai o moleve tilu.

Iesu ehovaveve deiada

(Matiu 8.19-22)

57Abu tiale humaha tavae tisege malaha moleu lohoale Iesu namihai avoe, “Ana oleve keve tige dana aiti tai.” 58Ige Iesuu avuho loui avoe, “Seleveta ana isiviale daiti tai. Ovoeabuna abu aeamamo ladevegei. Ige uguiabuna abu hanidamo ladevegei. Isito Atae Eseu lahaveve o keu uoholinu.” 59Kateai louito malaha mole namihai avoe, “Di ehomanela.” Isito malaha keu loui avoe, “Kosive, usege di vasohuta talive di mamau hatiale ke mai guliaito bae lohoi a ehomai.” 60Ige Iesu loui avoe, “Halege nahi tisege haluviveve keau bae mole malevei gulievei. Isito lohoge nahi talive ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto ke loui haivei.” 61Isege ata moleu Iesu namihai avoe, “Kosive, dana aiti tai. Iale di isiviai vasohuta talive di ese elegeveito bae lohoi.” 62Ige Iesuu avuho loui avoe, “Oleuoleu di lovi kemo inuta tioholisito hoilahai au iae niale keu bae ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hoto ke loui ata haivevevemo negoalivebene.”

Copyright information for KPX